• 1

Dnevnik / Priprave Reka 2018

Letos smo del krompirjevih počitnic preživeli na pripravah na Reki. Na pot smo se odpravili v soboto zjutraj, 3. novembra. Najprej smo se ustavili na tekmovanju v Celju. Dosegli smo nekaj odličnih rezultatov, popravili čase, a od višjih uvrstitev smo se morali posloviti, saj je finalni del, v katerega smo se uvrstili skoraj vsi, potekal popoldan, nas pa je čakala še dolga pot do Reke. V Celju smo se ustavili še v restavraciji Stari pisker, kjer smo si naročili hamburgerje.


Triurna vožnja je potekala mirno. Okoli treh smo prvič zagledali morje in že čez nekaj minut smo prispeli v Opatijo. Takrat so se začele tudi težave s parkiranjem. Imeli smo namreč velik bel kombi za osem oseb, ki ni bil najbolj primeren za ozke in nizke vhode v garažne hiše. Tako je minilo še precej časa, preden smo končno vstopili v hotel Gardenija. Prvi vtisi – steklena tla, umetniški stoli, welcome drink, oreški – so bili odlični. Dobili smo kartice in odšli v sobe.

Vi smo imeli sobe s pogledom na morje. Kai in Grega sta zadovoljna ugotovila, da njuna soba ni povezana z Barbarino. Sicer je bila najbližje njeni, sta pa zato imela največji balkon. Razpakirali smo in odšli na obalo. Sonce je že zašlo, a pogled preko zaliva na osvetljeno Reko je bil veličasten. Na večerjo smo šli nazaj v hotel. Že več ur je minilo od Starega piskra, zato je bila samopostrežna večerja še toliko bolj okusna.


Naslednjega jutra pa se je začelo zares. Zbudili smo se ob pol sedmih in odšli na zajtrk. Izbira je bila ogromna – palačinke, pecivo, sadje, hrenovke, štruklji, salame … na žalost pa ni bilo rogljičkov. Malo pred osmo smo se usedli v kombi in se odpeljali na Reko na bazen. Spet smo imeli nekaj težav z iskanem parkirnega mesta, a je bila parkirna hiša na srečo zadosti velika. Komaj. Vhod je bil na najožjih mestih komaj kaj širši od kombija, a se je Barbara izkazala za odlično voznico in vse dni uspela parkirati, brez praske. Prijazna gospa nam je razkazala garderobe. Bazen, v katerem smo plavali meri 52 metra, ima dve pregradi, ki ju lahko premikajo in tako dobijo ali en 50-metrski, ali dva 25-metrska, ali en 33-metrski bazen. Imel je odlične štartne bloke in nedrsečo podlago na začetku in koncu bazena, da je bilo lažje delati obrate. Tudi temperatura vode je bila dobra. Edini problem je bil, da smo morali večkrat vsi v eno progo. Zjutraj smo odplavali 5 in pol kilometrov.

Po treningu smo šli nazaj v hotel na kosilo. V prostem času smo se kartali, brali knjige in igrali Activity. V nedeljo smo popoldne odplavali še pet kilometrov.


Naslednjega dne se je vreme poslabšalo, a še vedno je bilo toplo. Na zajtrku so bili rogljički, kar je vse spravilo v boljšo voljo. Čez pol ure smo že skočili v bazen. V Konzumu prek ceste smo si kupili mandarine in nekaj drugih stvari za energijo, da smo ogromno kosilo pojedli še težje. Popoldanski trening je bil že ob dveh. Ob štirih smo bili že na poti domov.

V torek zjutraj smo odplavali 7 kilometrov. Zvečer smo želeli preplavati še dodatnih šest, da bi podrli rekord iz prejšnjih priprav, ki je 12 700 metrov, a je Laura na žalost padla po stopnicah. Mogoče so bili krivi težki treningi, mogoče spolzke stopnice, mogoče kaj drugega. Najprej smo mislili, da ji ni nič, a je Barbara opazila, da jo zelo boli gleženj. Šla je iz bazena in Barbara ji je dala obkladke. Takrat nismo odplavali 6 kilometrov, a smo ranjenca dobro oskrbeli in Barbara jo je odnesla do kombija. Takoj ko smo prišli v hotel, smo Lauri spakirali kovček. Barbara jo je odpeljala do Postojne, jaz in Maja pa sva jo spremljali. Tam smo se poslovile in Laura je odšla domov, me pa smo se odpeljale nazaj na Reko.

Naslednji dan je bil, na žalost, tudi zadnji. Po jutranjem treningu smo si ogledali še ostale bazene – 25-metrskega s štirimi progami, še enega 50-metrskega z balonom in velik fitnes. Zunaj je še en 25-metrski bazen s skakalnicami, ki pa ga nismo videli. Barbara je tudi zadnjikrat uspešno zapeljala skozi ozek vhod v parkirno hišo. Doma smo spakirali kovčke, še zadnjič šli na kosilo in se odpravili na pot proti domu. Zaradi zatemnjenih oken in belega kombija nas je na poti domov ustavil policaj, a je hitro ugotovil, da smo plavalna ekipa. Na poti smo se ustavili še v McDonald’ su. Ob štirih smo že prispeli domov.

 

Prispevek pripravila Staša Korpič

 

 

Prijavnica

Vabimo vas, da prek spodnjega obrazca prijavite vašega otroka v programe Plavalnega kluba Zdravilišče Radenci.

Prijavnica

Vadnina

Vadnina za mesečno vadbo znaša 40 evrov ne glede na število obiskov. Ob vpisu v klub in potem vsako koledarsko leto znova je potrebno plačati še letno članarino, ki trenutno znaša 10 evrov.

Vadnina

Sponzorji

Delo in programe Plavalnega kluba Zdravilišče Radenci podpirajo naslednji sponzorji.

Sponzorji

Plavalni klub Zdravlišče Radenci

‌‌ Mladinska ulica 3, 9000 Murska Sobota

‌‌ Kontakt: Barbara Kus

‌‌ +386 31 538 719

‌‌ pkzdravilisceradenci@gmail.com

‌‌ Po-Pe: 10.00 - 18.00 GMT+1

O nas

V Plavalnem klubu Zdravlišče Radenci združujemo prijatelje plavanja, vodnih športov in aktivnega preživljanja prostega časa. V klubu izvajamo plavalno šolo, plavalne tečaje in ostale aktivnosti, ki so tako ali drugače povezane z vodo.

TRR:  SI56 0234 0009 0573 648
Davčna: SI85626899  
Matična: 1390155